»Roman je že v sebi zelo večplasten. Pogosto je navajan kot mladinski ali fantazijski roman in v Rushdiejevem posebnem jeziku pripovedovanja postane to tudi zgodba o naši resničnosti, svobodi misli in svobodi govora.«
»Kot je v zgodbi zapisal Rushdie, si je Harun predstavljal očeta kot neke vrste žonglerja, ki vedno pove zgodbo do konca in nikoli ne naredi napake. Tako tudi igralci v tej predstavi žonglirajo z besedilom, petjem, gibanjem in lutkami.«
»Tisti, ki živijo v svetlobi, so naredili tako, da sonce sije samo na njihovo stran, in tako je logično, da se prej ali slej pojavi nezadovoljstvo tistih na drugi strani, kjer je ves čas tema. Nastane problem, kakršnih imamo v današnjem svetu veliko, ko so eni na temni in drugi na svetli strani, vmes pa je zid moči, ki je že načet.«
»Prva stvar, ki se pojavi v naših mislih, ko govorimo o pripovedovanju zgodb oz. t. i. storytellingu, je skoraj zagotovo predstavljanje in pripovedovanje, ki se ga marsikdo spomni iz otroštva.«